V Sloveniji je od leta 2005 za vse porodnišnice obvezen presejalni test sluha, saj je zgodnje odkrivanje gluhosti in naglušnosti ključno za rehabilitacijo sluha. Pri približno 1 odstotku rojenih otrok rezultat testa ni ustrezen in test pokaže na morebitno okvaro sluha. Potrebne so nadaljnje preiskave, ki lahko to ovržejo ali potrdijo. V povprečju se prirojena okvara sluha pojavi pri 1 od 1000 novorojenčkov. Veliko od njih potrebuje polžev vsadek.

Z zgodnjo vsaditvijo polževega vsadka in ob ustrezni rehabilitaciji je otrokom omogočena sposobnost zaznavanja zvokov, poslušanja in razvijanja govorno jezikovnih sposobnosti.

V svetu je bilo vsajenih že več kot 1.000.000 polževih vsadkov. V Sloveniji je bil prvi polžev vsadek vsajen leta 1996, pravzaprav prva dva, en pri odrasli osebi in en pri otroku. Do sredine leta 2023 je bilo vsajenih že več kot 600.

V sredini šestdesetih let je medtem, ko je delal kot ušesni kirurg v Melbournu v Avstraliji, naletel na znanstveni članek Blaira Simmonsa iz ZDA. Ta je opisoval, kako je popolnoma gluha oseba ob prejemanju električnih dražljajev sicer doživljala izkušnjo sluha, vendar ne tudi razumevanja govora. V letu 1967 so se pričele raziskave možnosti elektronskega vsajenega slušnega pripomočka: kohlearnega, oziroma polževega vsadka. Čeprav se je zdelo izdelati tak vsadek skoraj nemogoče, je profesor Clark temu posvetil leta raziskav ter razvoja. Njegovi kolegi so zatrjevali, da tak vsadek ne bo deloval, saj naj bi bilo notranje uho prezapleteno. Nekateri drugi so opozarjali na nepredvidljive nevarnosti. Dodatno težavo je predstavljalo tudi pomanjkanje financiranja in tehnološki izzivi, kako elektrode namestiti v notranje uho. 

Toda v profesorju Clarku ni pojenjala želja, da bi omogočil osebam, ki živijo v tišini, spet prisluhniti svetu. Z majhno skupino sodelavcev je več kot desetletje sledil svojemu poslanstvu. Njihove raziskave so leta 1978 naposled le obrodile sadove in odvila se je prva operacija vstavitve polževega vsadka. Profesor Clark in njegova zvesta skupina je istega leta odkrila, kako lahko s pomočjo večkanalnih elektronskih dražljajev razvozlamo tudi govor. Njegova predanost in predanost njegove skupine je končno obrodila sadove. Iz tega uspeha se je rodilo podjetje Cochlear. Poslanstvo podjetja je inovativne rešitve in odkritja profesorja Clarka napraviti tržno dostopne po vsem svetu. Danes živi po vsem svetu s Cochlearjevim slušnim vsadkom stotine tisoč otrok ter odraslih s težkimi okvarami sluha. Zahvaljujoč njegovi neomajni predanosti, jim je ponovno omogočeno, da se s svetom sporazumevajo bolje.

Profesor Clark je dejaven še danes ter se posveča razvoju polževih vsadkov. Leta 1985 je ustanovil, do leta 2005 pa tudi vodil, Bionic Ear inštitut – neodvisno in neprofitno organizacijo za medicinske raziskave, ki deluje v partnerstvu z Univerzo v Melbournu in podjetjem Cochlear. Profesor Clark in podjetje Cochlear skupaj nadaljujeta raziskave ter poskušata odkriti nove tehnologije in dognanja ter ponovno prva ponuditi inovativne rešitve, ki bodo pomagale gluhim in naglušnim do boljšega sluha in življenja.